S53X SOTA

MTB tura po dolini Dragonije ali Reševanje vojaka …..ups …komandanta Staneta.

Več slik.

Sedem minut filma je TUKAJ.

V petih urah matranja, nošnje kolesa, tudi malo vožnje, predvsem pa uživanja  na zapuščenih kraških stezah …
ah..  ma ni za govort.

Več je opisano tle.

Spet ena lepa tura v dolino Glinščice.
Najprej pod Slavnik, potem spust v Prešnico, nadaljevanje do ocizeljskih jam,
nato spust iz Beke v Botač, malica na mostu v Glinščici, dvig na Kras
po trasi nekdanje železnice,  pivo, teran … ma kaj bi govoril. Nima smisla

Več slik je na tem linku.

Danes si je Bicikel ponovno zaželel malo vožnje po blatu. Med nežnim sneženjem in v mrzli burji, se je odločil za nov hobi. Za zbirateljstvo. Po novem zbira stare žeblje. Vse dokler jih nabira na tak način nimam nič proti

Piercing bicikel

In začelo se je. Prišli so dnevi veselega decembra.
Začetek sicer ni bil ne vem kako obetaven, saj smo se v megli na Čavnu skoraj zaleteli v planinsko kočo, oziroma eno dražjih gostiln, ki so jih postavili visoko v hribih. Saj vemo koliko dražja je pijača v teh višavah napram dolinskim šank cenam.
Tuljenje vetra, ki se je slišalo v gozdu nad nami je delovalo tako zastrašujoče, da smo se hitro spokali nazaj v dolino in zamenjali predviden scenarij.

Aktivacija Čavna S5/TK-007 zaradi slabega vremena danes odpade
Namesto, da bi obiskali osmico ob koncu dneva, smo se zatekli vanjo že enkrat  okoli poldneva. Mmmmm ma kako so dobro sedle une dobrote s krožnika. Zelje, repa, klobase, prata in oh oh … rebrca. Za splaknit pa taboljše belo iz hrama in tako smo ponovno postali korajžni. Samozavest in naš ego sta toliko poskočila, da smo bili po dveh pokajenih tobakih že na poti na naslednji hrib, na Planino, ki je na drugi strani doline.

Po obisku osmice se nam je pogled izostril in ego narastel
Dežja ni bilo več, burja na to stran še ni prišla (seveda ne, ker je bil močan JZ veter, heh) in takoj, ko smo na vrhu postavili antene in so kamere zabrnele, se je vse skupaj spet obrnilo.  Začelo je pihati, začelo je rositi, začelo je deževati in deževati so začele tudi radijske zveze.
Vesela SOTA druščina je delila svoje veselje s prijatelji s cele Evrope, ki se jih je slišalo v zvočniku radijske postaje, si z njimi izmenjala pozdrave in se potem, ko je bila že pošteno premočena odločila, da je treba poskrbet tudi za notranjo mokroto. Spet smo zavili na drugo stran vipavske doline, tja kjer je osmica doma.  ”Marinka, dej hitro še en liter!”

In Marinka je spet obtežila našo mizo

Otvoritve veselega decembra smo se udeležili Jure S57XX, Peter S55Y, Boris S54Q in Miloš S53X.
No, tudi Marinka nam je delala družbo, ma o tem raje ne bi …..

Tudi letos ne bo šlo brez nje.
Pripravite bicikle.
Pripravite šampanjce.

Več informacij o vsakoletni Silvestrski turi Kraških Kamnov je tukaj.

su

Zjutraj ob osmih se je na domačem dvorišču že segrelo na solidnih 6°C  .
Čez 45 minut je bilo pri Proseku že dve stopinji topleje in Ervin je že nestrpno čakal na začetni topovski strel, ki naznanja začetek regate. Počasi so se začeli zbirati tudi kolegi in znanci, s katerimi se na tem istem mestu srečujemo zadnjih nekaj let.
Z nami se je martinčkal tudi administrator www.fbr.si portala in njegovih preko 110 slik je že na spletu, tukaj.
Tistih nekaj slik, ki jih je naredil moj fotoaparat je na tej povezavi.

publika v skalah pri Proseku, 350 m nad jadri plovil

Danes je bil spet en prekrasen, sončen in topel dan.
To pomeni, da se ponovno  odpravim z biciklom iz službe domov. Popotna malica (ena banana) se veselo kuha v nahrbtniku in ko pomislim kako zanič bo njen topel okus, me kar mine veselje, da bi jo privlekel ven.
Prejšnji mesec so mi med potjo delale veselje narobutane breskve, kakšen teden za njimi ene dobre dornberške češpe in danes… ma ni za verjet … samo malo se spustim z asfalta na makadamski del poti in zagledam ob strani eno visoko, debelo, lepo, ma kaj lepo… prekrasno figo.

Ni za povedat kako so bile njene drobne figice okusne. Matr ma sem se  jih napokal. In že sem se obrnil, da grem, ko zagledam tik ob njej eno staro, zapuščeno trto. Tudi to je bilo treba probat. Mmmmmm….ma kako so sladke njene jagode. Ma kako se mi smejejo, ko jih ponesem proti ustom. In kakšna lepa barva. Rumeno oranžno zlate, od soka nabite in s trdo lupino objete kroglice.

Vam povem, da me je imelo, da bi kar tam obsedel in guštiral prav počasi, počasi, jagodo za jagodo …

Kaj si je na vse to mislila vroča banana v nahrbtniku, me ni zanimalo. Sigurno ji ni bilo všeč niti kasneje pred Saksidom, ko je sledil ponovni postanek in ponovno sladkanje, tokrat z enkratnim grozdom kaberneta.

Ma kdo bi si mislil, da je lahko pot iz službe domov tako zanimiva.

Sem opazil, da se aktinidije že lepo redijo. Še bo luštno .

figa in njen sosed rumeni muškat

Vožnja po ozkotirni železniški progi med postajama Mokra gora in Šargan vitasi.

Objava je tu z namenom, da pridejo sodelavci lažje do posnetka.

Več “videotov” pa je tu:
http://www.youtube.com/user/milos3x